Jernej Šček na knjižnem sejmu v Leipzigu
Avtor knjižne uspešnice Kavarna Italija bo v četrtek gost knjižnega sejma v Leipzigu. Na okrogli mizi z naslovom Tutto »Bella ciao«? – Italijanski fašizem in slovenska manjšina v Italiji, nekoč in danes (Tutto „Bella ciao“? Italian Fascism and the Slovenian Minority in Italy - Then and Now) bo spregovoril o italijanski polpretekli zgodovini.
Takole so zapisali organizatorji iz evropske mreže Traduki, ki povezuje avtorje in mislece iz jugovzhodne Evrope z nemško govorečim občinstvom, v vabilu na dogodek: »Lepa Italija! Sonce, Capri, kapučino. Le nekaj let po koncu druge svetovne vojne se je Italija skorajda povsem otresla svoje fašistične preteklosti. Kdo bi razpravljal o preteklosti, medtem ko je zagorela Audrey Hepburn švigala po rimskih ulicah? Koga je zanimalo, kaj se je dogajalo v Gonarsu, na Rabu in v Rižarni v času med vojnama in med vojno? Slovenci so si zapomnili: slovenska manjšina v Italiji. Kako je to vplivalo na Slovence v Italiji in kako nanje vpliva trenutna politika Giorgie Meloni?«
Filizof, publicist, profesor in avtor knjižne uspešnice Kavarna Italija Jernej Šček obljublja zanimivo debato: »Katero je mesto našega mesta, kje smo mi, jadranski Slovenci, v imaginariju zahoda? Nekje – neznanokje – med Alpami, Balkanom in Panonijo. Ali, če rečem politično, med Beogradom, Budimpešto in Moskvo. Večina evropskih jezikovnih in narodnih manjšin v tej globalni vasi deli z nami podobno usodo – raznarodovalno. Na leipziškem knjižnem sejmu v družbi uglednih sogovornikov, s katerimi vsak po svoje raziskujemo in ustvarjamo nove valove in tokove med zahodom in jugovzhodom, odpahnem na stežaj to naše zalivsko okno, da bi pomagal iz njega uzreti transnacionalno in transgeneracijsko vrednost, evropsko sporočilo Zgornjega Jadrana.
Na podlagi osnovnih historičnih, idejnih in duhovnih koordinat tega prostora bom zastavil nekakšno topografijo jadranskega vprašanja, ki ni le meja, temveč obzorje Evrope narodov in kultur, ali pač tega, kar od nje ostaja, prepričan, da se tu, na notranjih mejah stare celine, igra njena prihodnost. Dolgo, nikdar sklenjeno kratko stoletje nam trka na vest: vojna in mir se tu igrata na kontaktnih območjih. Žerjavice po sto letih še tlijo, geopolitično stojimo na mestu. Evropa pa spi in igra biljard.«
Na okrogli mizi bosta svoj pogled delila dva zgodovinarja, Kaja Širok in Federico Tenca Montini, pogovor pa bo vodila Barbara Anderlič.