Ljubim jih, te preproste besede
Urednika prof. Miran Košuta in prof. Marija Pirjevec bosta v Tržaškem knjižnem središču predstavila zbornik ob 100. obletnici rojstva dr. Borisa Paternuja. Vljudno vabljeni.
V tej posthumni monografiji je govor o dveh regionalnih književnostih, tržaški in avstrijsko-koroški, ki imata svoje tipološke značilnosti, vendar ju po besedah Borisa Paternuja “ne bi smeli obravnavati zunaj skupne matične literature ter njen zgodovinske in duhovne logike”. “Poleg tega pa sta obe regionalni književnosti še podvrženi višjim merilom literature kot literature ne glede na njeno nacionalno in regionalno poreklo.”
Paternujeva monografija prinaša v prvem delu številne študije in eseje o tržaških pesnikih in pisateljih preteklega stoletja, med njimi o Mariji Mijot, Vinku Beličiču, Miroslavu Košuti, Acetu Mermolji, Marku Kravosu, Marija Čuku, Alenki Rebula Tuta, Alojzu Gradniku in Srečku Kosovelu; med pisatelji pa o Vladimirju Bartolu, Borisu Pahorju, Ivanki Hergold in Primožu Trubarja. Paternu ugotavlja, da je ena vidnih lastnosti tržaške slovenske poezije njena ‘notranja organskost’. Gre namreč za obstajanje tako rekoč vseh smeri in možnosti pesnjenja – od arhaike, postimpresionizma in postsimbolizma pa do modernizma in še čezenj. Med pisci, ki so vezani na tržaški prostor, je tudi Primož Trubar.
Drugi del monogafije je osredinjen na sodobna koroška pisatelja Janka Messnerja in Florjana Lipuša, ob tem pa še na temeljni razpravi o Problemu dveh tipov slovenske književnosti s posebnim ozirom na njen koroški del in še posebej pomembni študiji o Vprašanju zavrtosti in prostosti v slovenski književnosti na Koroškem.
Boris Paternu se je rodil 5. junija leta 1926 v Predgradu, kot gimnazijec je sodeloval v NOB. Leta 1951 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral leta 1960. Na fakulteti je predaval zgodovino slovenske književnosti, s predavanji je gostoval tudi na številnih tujih univerzah, simpozijih in konferencah, zasnoval je simpozij Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi ter bil član več uredniških odborov uglednih revij. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, šest let kasneje pa za rednega članka SAZU. Umrl je 26. novembra 2021 v Trstu.