Na simpoziju posvečenem Borisu Paternuju tudi ZTT

paternu1

21 esejev, študij in spremnih besed za zbrala profesorica Marija Pirjevec in profesor Miran Košuta. O njej je Pirjevec spregovorila na odprtju razstave na Filozofski fakulteti v Ljubljani, s katero so se spomnili na dolgoletnega profesorja. 

Z omenjeno knjigo so v Založništvu tržaškega tiska zapolnili vrzel in dopolnili sicer izjemno bogato in obsežno bibliografijo spoštovanega akademika, saj obravnava študijsko področje, ki se mu je ta posvečal kontinuirano in več desetletij, še zlasti odkar ga je življenjska pot pripeljala na Tržaško. 

Knjiga je razdeljena na dva dela, v prvem je obravnavana slovenska književnost na Tržaškem, in sicer pesniki Marija Mijot, Vinko Beličič, Miroslav Košuta, Marko Kravos, Ace Mermolja, Alenka Rebula Tuta, Marij Čuk, Srečko Kosovel in Alojz Gradnik ter pisatelji: Boris Pahor, Ivanka Hergold, Vladimir Bartol in Primož Trubar. V drugem delu pa se posveti slovenski književnosti na Avstrijskem Koroškem, in sicer Janku Messnerju, Florjanu Lipušu, Janiju Oswaldu, Maji Haderlap in Milki Hartman.

Boris Paternu se je rodil 5. junija leta 1926 v Predgradu, kot gimnazijec je sodeloval v NOB. Leta 1951 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral leta 1960. Na fakulteti je predaval zgodovino slovenske književnosti, s predavanji je gostoval tudi na številnih tujih univerzah, simpozijih in konferencah, zasnoval je simpozij Obdobja v slovenskem  jeziku, književnosti in kulturi ter bil član več uredniških odborov uglednih revij. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, šest let kasneje pa za rednega članka SAZU. Umrl je 26. novembra 2021 v Trstu.

Simpozij z naslovom Od arhiva do tipologije: literarnovedna dediščina Borisa Paternuja, ki je potekal 3. junijaje nastal v sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Oddelkom za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg številnih sodelujočih (Marko Snoj, Božena Tokarz, Marko Juvan, Andraž Jež, Andreja Žejn, Marijan Dović, Nadežda Starikova, Irena Novak Popov, Andrej Leben, Jernej Habjan, Marko Stabej, Mojca Šorli, Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič), ki so predstavili Paternujevo delo iz različnih zornih kotov, je o delu in pomenu literarnega zgodovinarja za književnost izven meja matične domovine spregovoril prof. Miran Košuta s predavanjem, ki ga je naslovil: »Brezmejec Boris Paternu in njegovi tipološki uvidi o »zamejski« književnosti.« 

 

paternu5
paternu2