Prevajalci, dobrodošli na Volčjem Gradu!

Skupni imenovalec vsega dogajanja je Založništvo tržaškega tiska z glavno urednico Martino Kafol na čelu, ki je povezala številne izobraževalne institucije in strokovnjake s področja prevajanja iz Slovenije in Italije.

»V Založništvu tržaškega tiska nismo edini, kjer se že dlje časa soočamo z dejstvom, da prevajalcev odločno in močno primanjkuje. Ker pa v naši založbi že osem desetletij gradimo mostove med ljudmi, kulturami in jeziki, smo se odločili, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da prevajalcem in vsem, ki bi to radi postali, omogočimo dobre pogoje za delo,« je pojasnila idejna vodja projekta in glavna urednica Založništva tržaškega tiska Martina Kafol.

Prva pobuda je bila ustanovitev Sovretovega kabineta na Krasu na domačiji Pri Kovačevih na Volčjem Gradu, ki se pridružuje rezidenci za prevajalce na Dolu pri Hrastniku, ki jo je Društvo slovenskih književnih prevajalcev leta 2020 soustanovilo z Občino Hrastnik, program pa sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Tudi kraško prevajalsko rezidenco je podprla Občina Komen. Kot je povedal župan Erik Modic se kraška prevajalska rezidenca odlično dopolnjuje z junija odprtim Muzejem slovenskega jezika in knjige na gradu Štanjel.

Prvo poletje, trije prevajalci

»S prevajalsko rezidenco prevajalcem nudimo prostor, v katerem lahko delajo. Prostor je inspirativen, a hkrati dovolj odmaknjen od vsakdanjika, ki je poln telefonskih klicev in elektronskih sporočil. Prevajalske rezidence, ki jih ponujamo, so usmerjene predvsem v individualno mirno delo, ki je zelo nujno za večje, kompleksnejše prevajalske projekte,« je pojasnila Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki se je razveselila nove rezidence.

V njej je svoje dvotedensko bivanje že pričela Lucia Gaja Scuteri, stara znanka Založništva tržaškega tiska. V Trstu je že izšel njen prevod nagrajenega otroškega stripa Mala Mara, prevedla pa je tudi domoznanski knjigi Borba in Narodni dom. Podpisala pa se je tudi pod italijanske prevode del Maruše Krese in Anje Mugerli. V času svojega bivanja na Krasu namerava dokončati prevodni osnutek mladinskega romana Evalda Flisarja Alica v nori deželi, oblikovala bo tudi t.i. »book proposal« za romana Pričakovanja Anje Mugerli in Tega se ne da izbrisati Andraža Rožmana. Do konca poletja bosta v rezidenci prevajala še Michael Biggins in Giorgia Maurovich.

Po odprtju Sovretovega kabineta so lahko obiskovalci poslušali pogovor z Mojco Širok, novinarko, pisateljico in dolgoletno dopisnico iz Rima, ki je spregovorila o svojem življenju med Slovenijo in Italijo.

Prvi SateLIT na Krasu

Pretekli vikend pa je na domačiji Pri Kovačevih svoje znanje izpopolnjevalo tudi devet prevajalcev v sklopu prevajalske šole SateLIT, ki je nastala v sodelovanju tržaškega založbe in Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Univerze v Ljubljani, slovenistkami v Italiji, Društvom slovenskih književnih prevajalcev, Kosovelovo knjižnico Sežana in pod pokroviteljstvom Občine Komen. Na njej sta bili glavni mentorici za prevajanje dr. Lucia Gaja Scuteri, in sicer iz slovenskega v italijanski jezik, in prof. dr. Martina Ožbot, ki je skrbela za prevajalce iz italijanščine v slovenski jezik. Prevajalsko delavnico so obiskali tudi novinarka in pisateljica Mojca Širok, pesnik in prevajalec Ace Mermolja, sodelavec pri Javni agenciji za knjigo RS, član upravnega odbora DSKP ter podpredsednik Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev CEATL Iztok Ilc, prevajalka in lektorica italijanščine na Univerzi v Vidmu Marina Sbrizzai, in lektorica slovenščine na Univerzi v Trstu  prof. Karin Marc.