Dolga pot domov Gabrijele Tavčar
Zgodba, ki je čakala v tišini
Dolga pot domov je pretresljiva pripoved o življenju Gabrijele Tavčar, pogumnega mladega dekleta, ki je odraščalo v času fašizma in se srčno borilo za slovenski jezik ter svojo narodno identiteto. Med drugo svetovno vojno je bila odpeljana v nemško taborišče v Regensburg, kjer je prestajala težke preizkušnje, a ohranila upanje in notranjo moč. Svoje izkušnje je zapisovala v majhen karirasti zvezek.
Hčerka Nadja Hvala je zvezek odkrila šele po materini smrti. V njem je mlada Gabrijela natančno opisala tudi svojo dolgo in naporno pot iz taborišča domov – ganljiv zapis, ki s svojo iskrenostjo in življenjsko močjo nagovarja bralce vseh generacij. Poleg pričevanj je Gabrijela pisala tudi pesmi, v katerih je izražala svojo bolečino, hrepenenje in neomajno vero v prihodnost.
Na podlagi pripovedovanja hčerke Nadje, ohranjenih pisem, pesmi, fotografij in osebnih spominov je zgodbo v literarno obliko stkala in uredila knjižničarka Marija Umek. Na osnovi fotografskega gradiva je pripravila tudi istoimensko odmevno razstavo. Spremno besedo h knjigi je napisala zgodovinarka Ivanka Uršič, ki je zgodbo umestila v širši zgodovinski kontekst časa.
Knjiga ni le zgodovinski dokument, temveč ganljiv poklon pogumu, vztrajnosti in ljubezni do domačega jezika. Je dragoceno pričevanje o času, ki ne sme v pozabo, ter opomin, kako pomembno je ohranjati spomin na osebne zgodbe, ki sooblikujejo našo skupno zgodovino.
“Ne morem jesti, nič ne morem! Težko hodim, boli me noga. A moram, da nas ne ujamejo. Stalno so nam za petami. Grozne dneve preživljamo, nikoli si nisem mislila, da bom doživela kaj takega. Da bom zmogla.”
izsek iz spominov Gabrijele Tavčar
Knjiga je v Italiji naprodaj v Tržaškem knjižnem središču in goriški Katoliški knjigarni, v Sloveniji pa je dosegljiva v knjigarnah ter na www.buca.si.
