"In zopet kliče domovina ženo na pomoč"
Ženska dobrodelna društva na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske
Druga polovica 19. stoletja. Obrobje Avstro-ogrske monarhije, na stiku slovenske, romanske in germanske kulture. V času industrijskega razvoja, družbenih protestov, naraščajoče revščine in vojaških konfliktov začnejo ženske na Goriškem in Gradiškem odločno, pogumno in demokratično spletati mreže solidarnosti ter ustanavljati dobrodelna društva, ki malu postanejo veliko več kot to. Postanejo simbol ženskega boja za enakopravnost.
V njihove zgodbe se je prvi poglobil mladi obetavni zgodovinar Robert Devetak, ki nas popelje v čas, ko so ženske prvič odločno zavzele aktivno mesto v družbi. Njihov glas odmeva še danes.
"In zopet kliče domovina ženo na pomoč" prinaša dragocena spoznanja o vlogi žensk v 19. stoletju, ko se je družba soočala z velikimi spremembami, hkrati pa je še vedno močno vztrajala pri tradicionalnih predstavah o ženskosti in njihovem mestu v javnem in zasebnem življenju. Avtor je vključil veliko virov ter se analize skrbno lotil, da bi bralcu ponudil čim bolj verodostojen vpogled v vsakdanje izkušnje in omejitve, s katerimi so se ženske soočale. Delo je zato celovit vpogled v problematiko, saj presega površinske opise in razkrije notranje napetosti, pa tudi ustvarjalne načine, s katerimi so ženske razširjale svoj prostor delovanja.
Ženska dobrodelnost v 19. stoletju ni bila le kratkočasna dejavnost. Avtor prepričljivo pokaže, da je bilo veliko več: dobrodelno delo je ženskam omogočilo razvijanje organizacijskih sposobnosti, izobrazbe, mreženja in vplivanja na družbo v obdobju, ko jim je bil neposreden dostop do političnega odločanja še zaprt. S tem je ženska dobrodelnost pridobila globlji pomen, saj je ženskam dala občutek samozavesti in moč, ki ju sicer niso mogle pridobiti v strogo omejenih zasebnih okvirih.
Raziskava dr. Roberta Devetaka je dragoceno delo tudi zato, ker odpira vprašanja o začetkih ženskega aktivizma in razkrije, kako so prav te izkušnje dobrodelnosti postavile temelje za poznejše gibanje za enakopravnost in pravice žensk. Z natančnostjo, bogastvom virov in občutkom za zgodovinski kontekst je avtor ustvaril delo, ki je pomemben prispevek k razumevanju družbene zgodovine 19. stoletja in vloge žensk v njej.
O avtorju
Robert Devetak je doktorski študij zaključil leta 2019 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med letoma 2014 in 2018 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, oktobra 2021 pa se je zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer se primarno posveča raziskovanju slovenske skupnosti v Italiji v obdobju od 19. stoletja do sodobnosti. Glavne tematike, ki jih obravnava, so povezane s socialno in gospodarsko zgodovino, zgodovino žensk in nacionalizmom na prehodu iz 19. v 20. stoletje, s poudarkom na obmejnem prostoru, ki je danes razdeljen med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Poleg tega raziskuje še tematike povezane z begunstvom in civilnim prebivalsvtom v času prve svetovne vojne. Zaposlen je še kot docent na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, na programu Kulturna zgodovina.
