Srečanja
... doma in po svetu, o svobodi, identiteti, manjšinah
Nova knjiga Bojana Brezigarja je izbor srečanj, pogovorov, doživetij, ki so se avtorju vtisnili v spomin med njegovimi potovanji, delovnimi sestanki, tudi kratkimi poznanstvi z najrazličnejšimi osebami širom po svetu.
Bojan Brezigar (1948), doma iz Nabrežine pri Trstu, je poznan v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Bil je novinar in nato do upokojitve 15 let odgovorni urednik Primorskega dnevnika, še prej pa je bil politično aktiven na občinski, pokrajinski in deželni ravni. V obdobju 1985–90 je bil tudi župan Občine Devin - Nabrežina. Od leta 1997 do leta 2004 je bil predsednik evropske manjšinske organizacije EBLUL (Evropski urad za manj rabljene jezike), sodeloval pa je tudi v številnih pobudah Sveta Evrope, Evropskega parlamenta in Evropske komisije.
Brezigar se je vseskozi posvečal problematikam manjšine in o tem pisal članke, kolumne in izdal nekaj knjig. Še vedno sodeluje s Primorskim dnevnikom, kjer se podpisuje pod tedensko rubriko o manjšinah v Evropi in v svetu, ter z mariborskim časnikom Večer.
Knjiga Srečanja temelji na osebnih zapiskih, ki so nastali ob robu različnih dogodkov in pogovorov in s katerimi je avtor na gosto popisal na desetine beležk od leta 1968 do danes.
Odlomek iz knjige
Rim, 1984. Ko sem služboval v Rimu, sem bil občasno na razpolago našim ustanovam za kakšno uslugo, da bi jim prihranil pot do Rima. Tudi zato, ker so mi bile rimske navade znane in sploh ni bilo rečeno, da bi človek, ki bi prišel iz Trsta ali Gorice, res v nekaj urah lahko uredil tisto, za kar je prišel v sveto mesto. Tako se je zgodilo, da me je Miroslav Košuta, direktor slovenskega gledališča v Trstu, prosil, naj na pristojnem ministrstvu preverim, zakaj še niso imenovali revizorja. Brez revizorja namreč niso mogli odobriti bilance, kar je bil pogoj za vložitev prošnje za državne prispevke. Obesim se na telefon, dobim pristojnega uradnika v kabinetu ministra, mu razložim vprašanje in na koncu mi odgovori: »Pozanimal se bom. Pridite jutri zjutraj.« Vešč rimskih urnikov, ga vprašam, ali je prav opoldne, pa mi odvrne: »Ne, ne, mi smo tukaj že ob enajstih!« Pridem naslednji dan in tavam po praznem hodniku. Nikjer žive duše. Pridem do njegove pisarne, potrkam, vstopim, prijazno mi pove, da je hvaležen, ker sem ga opozoril, da so enostavno pozabili, ampak bodo takoj uredili. Mimogrede se glasno začudim, da ni nikogar na spregled, pa mi razloži, da je danes minister odsoten, ampak kadar je tukaj, so vsi v službi in minister takoj dobi vse, kar potrebuje. Tako je takrat delovala italijanska birokracija, in, začuda, delovala je.
Knjiga je naprodaj v slovenskih knjigarnah, v Tržaškem knjižnem središču in goriški Katoliški knjigarni ter na www.buca.si.
